Policista zajeli plameni: poskus umora z 'dovršeno zažigalno napravo'?

V Franciji so se tudi ta konec tedna nadaljevali množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov in nezadovoljstva z javnimi storitvami. V soboto so oblasti pridržale več kot 770 ljudi.

Francoske oblasti preiskujejo napad na policiste med sobotnimi protesti v Parizu, kjer so izgredniki proti policijskim enotam metali zažigalne steklenice. Posebno pozornost je vzbudila fotografija policista v zaščitni opremi, ki mu je med spopadi zagorela noga.

Policist je utrpel opekline gležnja in lažje poškodbe roke. Za francoski časnik Le Figaro je povedal, da so napadalci uporabili posebej izdelano zažigalno sredstvo, katerega učinek je bil po njegovih besedah precej močnejši od običajne molotovke.

Francoski notranji minister Laurent Nunez je napad ostro obsodil. "Ko nekdo proti policijski enoti vrže molotovko, temu pravim poskus umora," je dejal in dodal, da si policija prizadeva identificirati in prijeti odgovorne.

Poškodovani policist je pripadnik francoske nacionalne žandarmerije, ki je organizacijsko del oboroženih sil, pri zagotavljanju javnega reda pa deluje pod pristojnostjo notranjega ministrstva.

Za Le Figaro je opisal, kako se je njegova enota med protesti nenadoma znašla pred množico nasilnih posameznikov. "Nenadoma smo se znašli pred več sto sovražno razpoloženimi in dobro opremljenimi nasprotniki," je povedal. Po njegovih besedah ni šlo za običajne protestnike, temveč za ljudi, ki so se na spopad s policijo pripravili. "Njihov namen je poškodovati tiste, ki predstavljajo državo," je dejal.

V spopadih je bilo po njegovih navedbah poškodovanih še 14 policistov, nekateri lažje, drugi huje. Več jih je bilo zadetih s tlakovci, ki so jih proti njim metali izgredniki.

Enota bi morala imeti prost konec tedna, vendar so jo zaradi zaostrenih varnostnih razmer nujno vpoklicali na delo.

Sobotni protesti so bili nadaljevanje vala demonstracij, ki je Francijo zajel konec septembra. Gibanje, v katerem imajo pomembno vlogo mladi, zahteva ukrepe proti visokim življenjskim stroškom in izboljšanje javnih storitev, zlasti šolstva.

Na ulicah francoskih mest se je v soboto zbralo več sto tisoč ljudi. Večina protestov je potekala mirno, ponekod pa je prišlo do nasilnih spopadov s policijo.

Po predhodnih izgredih in plenjenju trgovin so oblasti konec tedna po državi razporedile več tisoč policistov. V nekaterih mestih so ti proti protestnikom uporabili solzivec.

Organizatorji protestov iz gibanja rumenih jopičev medtem opozarjajo, da je bilo med nedavnimi demonstracijami po državi huje poškodovanih več deset protestnikov. Številne poškodbe naj bi bile posledica uporabe policijskih granat. Francija je v začetku oktobra po incidentu med študentskimi protesti, v katerem je 15-letniku eksplozija odtrgala roko, začasno ustavila uporabo ene vrste šok granat.

Kljub temu je francoski časnik Le Monde poročal, da je policija na poznejših protestih še naprej uporabljala drug model tovrstnih granat.

Množični protesti so konec tedna, 31. oktobra in 1. novembra, zajeli tudi druge evropske države. V Nemčiji so se demonstracije razširile v več kot 30 mest, v Italiji pa so se že v petek na ulice podali študenti in delavci. Protestnike povezuje nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, razmer v šolstvu, stanovanjske problematike in javnih storitev.

V Nemčiji je sobotne proteste organiziralo gibanje "Generacija Z prevzema pobudo", ki zahteva več vlaganj v izobraževanje, dostopnejša stanovanja in učinkovitejše ukrepe za varovanje podnebja. Nasprotuje tudi načrtom za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Demonstracije so potekale v 34 mestih, med drugim v Berlinu, Frankfurtu, Münchnu, Kölnu in Hamburgu.

Po podatkih policije se je v Berlinu zbralo približno 5000 ljudi, organizatorji pa so jih našteli okoli 10.000. Po navedbah organizatorjev se je protestov po vsej Nemčiji udeležilo več kot 100.000 ljudi. Ponekod so demonstracije prerasle v nasilje. V Frankfurtu so izgredniki plenili trgovine, o spopadih s policijo pa so poročali tudi iz drugih mest.

V Italiji so množične demonstracije potekale že v petek, 30. oktobra, ko se je več deset tisoč študentov in delavcev udeležilo protestov v okviru vsedržavne stavke. Zahtevali so višje plače, izboljšanje javnih storitev in ukrepe proti draginji, nasprotovali pa so tudi povečevanju vojaških izdatkov. Protesti so potekali v več italijanskih mestih, med drugim v Rimu in Milanu.

Protestno gibanje se je v zadnjih tednih razširilo tudi v Španijo, Portugalsko, Belgijo in druge evropske države. Čeprav se posamezne zahteve razlikujejo, je skupni imenovalec nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov, dostopnosti stanovanj in razmer v javnem sektorju. V španski prestolnici Madrid so protestniki postavili obsežen šotorski tabor, v Lizboni so potekali množični shodi, v Bruslju pa je policija med spopadi s protestniki uporabila solzivec in vodne topove.